Vizitka podjetja

RAGOR - Razvojna agencija Zgornje Gorenjske
Spodnji Plavž 24e, 4270 Jesenice

Tel: 04 / 581 34 00
Fax: 04 / 581 34 11
E- pošta:
info@ragor.si

FB
: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske
Spletna stra
n: www.ragor.si

Bilten Moj spletni priročnik

S klikom na povezavo se lahko prijavite na brezplačen bilten -Moj spletni priročnik.


Prijava

Zapisnik okrogle mize "KAKO IZBOLJŠATI GOZDARSTVO", dne 08.01.2016, dvorana Gorjanskega doma Zgornje Gorje

1. februar 2016 do NaN.  

ZAPISNIK

 

OKROGLA MIZA


KAKO IZBOLJŠATI GOZDARSTVO

 

 

ki je bila v petek, 8.1.2016 ob 10:00 uri v DVORANI Gorjanskega doma v Zgornjih Gorjah  46.

 

Navzoči : Peter Torkar, Robert Režonja, Jože Skumavec, Branko Ravnik, Andrej Arih Andrej, Dušan Petek, Stevo Ščavničar.

Po podatku iz liste prisotnosti je bilo na okrogli mizi  49 navzočih.

 

Na začetku je vse navzoče pozdravil župan Občine Gorje in predsednik društva »Lastnikov gozdov Zgornje Gorenjske« Peter Torka ter podal novoletno čestitko vsem prisotnim. Predstavil je tudi namen okrogle mize z naslovom »Kako izboljšati gozdarstvo«. Radi bi ugotovili kakšen je ekonomski interes lastnikov gozdov, izvajalcev in lesnopredelovalnih centrov, trenutno je tak center LIP Bohinj, želimo si jih pa več. Gozdarstvo je panoga, ki lahko zaposli veliko delovne sile, zato bi bil lahko državni interes in bi v namen zaposlovanja lahko dajala spodbude.

 

G. Stevo Ščavničar je v vlogi moderatorja  obrazložil potek okrogle mize in povedal, da je pobuda za izpeljavo  tega dogodka prišla od Društva lastnikov gozdov Zgornje Gorenjske.

Pozdravil je zastopnika MKGP g. mag. Roberta Režonjo.

Opravičil je odsotnost nekaterih posebej vabljenih, ki so se opravičili: Andrej Avsenek – vodja Zavoda za gozdove OE Bled, se je ponesrečil, nadomešča ga Alojz Butkovič; Alojz Burja – direktor LIP – na dopustu, nadomešča ga Dušan Petek, podpredsednik Društva lastnikov, ki bo podal tudi referat, opravičil se je tudi zastopnik največjega lastnika na našem območju Ljubljanske nadškofije Rajko Prepadnik in tudi Marko Matjašič, direktor GG Bled, ki ju zastopa Franci Pogačnik.

 

Prvotni namen priprave okrogle mize je bil oblikovanje morebitnega amandmaja k oblikovanju Zakona o gozdarstvu. Sedaj je v obravnavi zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki ocenjujemo, da je zadosti dober, naš cilj pa je kako na osnovi obstoječe zakonodaje in obravnavanega zakona ugotoviti  kako izboljšati gozdarstvo.

 

G. Skumavec Jože, strokovni tajnik Društva lastnikov gozdov Zgornje Gorenjske, je v uvodnih besedah poudaril pomen gozda in lesa. Gozd naj bi zagotavljal ekološke, socialne in gospodarske funkcije. Za vse te funkcije mora najprej poskrbeti stroka, ki dobro deluje. Z načrti usmerja gozd najprej v okviru naravnih danosti s pospeševanjem pravilno izbranih drevesni vrst za konkretno rastišče in na to z načrtovanimi ukrepi za krepitev gozda.

V referatu je obrazložil in s projekcijam prikazal pogoste pomanjkljivosti ravnanja z lesom, preveliko porabo energije in  kako zmanjšati tveganja nesreč delavcev in izboljšati pogoje s področja  varstva in zdravja pri delu.

 

In nadaljeval:

Kaj je naloga lastnika? Njegova naloga je predvsem izvedba del po strokovnih načrtih in ukrepih  (varstvenih, negovalnih, gojitvenih in druga načrtovana dela). Skupen cilj stroke in lastnika je kakovosten gozd, ki zagotavlja vse funkcije. Gospodarsko dober gozd najbolje opravlja tudi ostale funkcije. Za dosego tega cilja je potrebna izvedba načrtovanih del. Žal pa prav v zasebnih gozdovih izvedba načrtovanih del zelo zaostaja.   

 

Kaj je potrebno še izboljšati v gozdarstvu?

Pomanjkljivosti so pogoste že pri poseku drevesa. Dejansko, od tu dalje govorimo o lesu. V cilju čim večjih učinkov delavec drevo podere v smeri najprimernejši za spravilo lesa, pri tem tvega tudi prelom drevesa, saj je za prelomljeno drevo enako plačan kot za ohranjeno, čeprav les pri tem veliko zgubil na vrednosti. Če rečemo, da je les vsakega drevesa pred posekom vreden 100 enot in koliko enot bo les vreden pri prodaji?  To je odvisno od ravnanja z lesom  od panja do prodaje. Dva gozdarska strokovnjaka sta pred časom analizirala koliko enot doseže les pri prodaji in ugotovila da le 50 do 60. To se da izboljšati s tem, da bo pri sekaču na prvem mestu ohranjanje lesa, ne pa učinki.

Navedel je napake pri krojenju v gozdu, poškodbe lesa pri spravilu, prežagovanje pri cesti, prepogosto prebiranje lesa pri nakladanju na kamion ter izmera lesa, ki je bolj ocena kot dejansko ugotovljena količina in za merilca izredno nevarno delo. To kaže na pretirano malomaren odnos do lesa.

Vse to se izboljša z lesnimi centri za lupljenje, dokončno krojenje, klasiranje, izmero, sortiranjem, skladiščenjem in trženjem lesa. Zaradi predvidene izgradnje lesnih centrov podpiram Zakon o gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije, seveda morajo biti skupni centri za ves slovenski les (državni in zasebni). Ta Zakon podpiran tudi zato, da ne bo načrtovalec, Zavod za gozdove opravljal proizvodnje funkcije in s tem prihajal sam s seboj v konflikt interesov. Pri proizvodnji funkciji v zasebnih gozdovih mora svojo vlogo svetovanja  prevzeti Kmetijsko gozdarska zbornica. Svetovanje delavcev Zavoda za gozdove pri izbiri izvajalcev in kupcev je že po obstoječi zakonodaji prepovedano. Nasprotujem  odkupu ali prodaji lesa na panju. Pri tem načinu trženja prepogosto kratko potegne lastnik ali, v njegovi nevednosti, gozd. Odkup na panju je barantanje v korist spretnih trgovcev, lahko pa je prevzem vseh del od panja dalje, zanj  za les je lahko dana tudi akontacija, a po končanem delu pa mora biti izveden celoten obračun po fazah gozdne proizvodnje.

Sedanji podatki za statistiko so milo rečeno slabi. Dodatno pa so pred časom lastnikom naložili, da morajo sami doma hraniti evidenco o prodanem lesu. Podatke o količini in kakovosti bi morali dobiti gozdarji iz tega bi videli tudi rezultate njegovega prizadevanja in kako usmerjati gozd v naprej. Za spremno dokumentacijo tovora bi morali uporabljati odločbo o  poseku dopolnjeno z dobavnicami.

 

G. Arih Andrej predstavnik zavoda TNP je poudaril, da je najpomembnejši korak za izboljšanje gozdarstva v parku sprejetje načrta upravljanja, ki bi natančneje kot zakon določil za park sprejemljiva ravnanja tudi glede gospodarjenja z gozdovi. Skupni cilj gozdarske in naravovarstvene stroke je zagotavljanje trajnosti gozdov. Čeprav so še nekatera razhajanja, ki se kažejo pri sanaciji gozdov, ki so jih poškodovale ujme, pri tehnologiji poseka in spravila lesa in pri gradnji prometnic.

 

G. Ravnik Branko – direktor KGZS je poudaril, da so na zbornici že oblikovali predloge za spremembo zakona o gozdovih, pri tem pa je bilo največ razprave o tem kako naj lastniki gozdov uveljavljajo svojo lastninsko pravico. V nadaljevanju je naštel glavne zakonske rešitve. Med drugimi za nabiranje gozdnih sadežev, zlasti gob, predlagajo, da bi na območjih z razvitim nabiralništvom uvedli dovolilnice. Kar zadeva izbiro drevja za posek,  predlagajo, da bi gozdarska služba izdajala odločbe za posek le za sanitarne sečnje, za redno sečnjo pa bi dala le ustno ali pisno dovoljenje. Posek do 20 kubičnih metrov naj bi bil možen brez odkazila. Na gorskih območjih naj bi kmetje pridobili prednostno pravico za izvajalska dela v državnih gozdovih. Predlagal je tudi uvedba posestnih gozdno gospodarskih načrtov in okrepitev ekonomskega svetovanja za lastnike gozdov. Predlagal je tudi koncesije za ekonomsko svetovanje.

 

G. Petek Dušan iz podjetja LIP opažne plošče Bohinj je  dejal, da hlodovino kupujejo na trgu. In na trgu je velika ponudba. Pripravljajo se na slabše čase, ko bo potrebno odkupiti vsak kubični meter hlodovine. Želijo si, da bi se hlodovina predelovala na domačih žagah. V podjetju načrtujejo posodobitev žage in proizvodnjo izdelkov tudi iz boljše hlodovine. V zadnjih dveh letih je podjetje na novo zaposlilo preko 50 delavcev, ki so v glavnem domačini

 

RAZPRAVA:

 

1. Ga. Tilka Klinar – kmetijska svetovalka z območja Jesenic, je direktno vprašala g. Režonjo, zakaj se dobre ideje pri razpisih za gozdarsko mehanizacijo niso uresničile?

 

2.G. Režonja Robert – Na vprašanje o koncesijah za hribovsko - gorske kmetije je odgovoril, da je ob razpisu za podelitev koncesij hribovsko-gorskim kmetom, ki ga je izvedel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije prišlo do pravnih zapletov - tožb in zato potekajo oziroma so potekali nekateri postopki na sodišču. Prav tako je poudaril, da država spremlja stanje na področju gozdov in gozdarstva ter pomaga lastnikom gozdov tako s finančnimi podporami, kot tudi z ustrezno spremembo predpisov. Povedal je, da je samo v obdobju 2007-2013 bilo iz Programa razvoja podeželja (PRP), za investicije v gozdno infrastrukturo ter nakup opreme in mehanizacije za delo v gozdu, izplačanih skoraj 23 mio. EUR. Predvidoma konec januarja bo objavljen razpis PRP 2014-2020 za naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za posek in spravilo lesa, v mesecu februarja pa bo predvidoma tudi razpis za vlaganja v gozdno infrastrukturo.

MKGP je ob razpravi glede podlubnikov povedal, da lubadar ne prezimi samo v tleh, ampak tudi v lubju, zato je pomembno, da se pravočasno izvedejo vsi potrebni zatiralni ukrepi.

Ob razpravi glede gozdno-lesne verige je poudaril, da je pomembno, da deluje celotna gozdno - lesna veriga, od gozda do izdelka, ki ga je treba znati prodati. Zato je pomembna tudi promocija izdelkov iz lesa. Za ta namen v Avstriji deluje »Pro-Holz«, zato bi tudi v Sloveniji morali narediti razmislek oziroma korake v tej smeri. Ob razpravi glede velikega števila raziskovalnih inštitutov, je poudaril, da smo na Gozdarski inštitut Slovenije lahko ponosni, saj dela zelo kvalitetno in je prepoznaven tudi na evropski ravni.

 

3. G. Stanovnik Miloš iz škofjeloške izpostave zbornice je predlagal, da bi denar za ustanovitev nove družbe za gospodarjenje z gozdovi raje namenili za subvencioniranje  kreditiranja podjetij, ki se ukvarjajo s trženjem in predelavo lesa. Zavzel pa se je, da bi celotno gozdarsko službo organizirali v okviru kmetijsko gozdarske zbornice. Zelo kritičen je bil do dela Gozdarskega inštituta in predlagal, da naj bi ta dela opravljala fakulteta.

 

4. G Bregant Tomaž – posestnik, je podprl predlog dovolilnic. Povedalje, da organiziranost v zasebnem gozdu ni dobra. Moti ga, da je revirni gozdar za k. o. Bohinjska Bela in Poljšica prihaja iz druge krajevne enote, problem je prisotnost gozdarja.

Kritičen je bi do programa LIP Bled – a, premalo so le opažne plošče, cilji morajo biri višji. Ne strinja se z oceno škode po žledu na območju k. o. Bohinjske Blede, škoda je bila prenizko ocenjena..

Predlagal je, da je neresne lastnike gozdov potrebno prisiliti k ukrepanju, saj povzročajo škodo drugim. Podal je tudi kritiko na MKGP; da ob nastalih katastrofah v gozdovih ni odreagiral.

 

5. G. Dušan Petek, LIP Bled, na Bregantov izziv je razložil, da se opažne plošče proizvajajo iz D1  in D2 kvalitete hlodovine. Opažne plošče so lepljenec, ki se proizvaja na industrijski način in je za ta segment hlodovine (D1, D2) to najvišja dodana vrednost. Seveda je pa potrebno vzpostaviti produkcijo izdelkov, ki se proizvajajo iz ABC kvalitete hlodovine, ki bo doprinesla k višji dodani vrednosti in boljši izrabi vseh sortimentov hlodovine iz gozda. Iz ostankov se bo ogrevala Bohinjska Bistrica in oskrbovati nameravamo kurilnice s peleti.

 

6. G. Pogačnik Franc – Gozdno gospodarstvo Bled, ugotavlja, da bi glede na vse pogostejše ujme morali spremeniti koncept gospodarjenja z gozdovi. Za povečanje zasebne gozdne posesti država ni naredila nič, kar bi bilo bistveno za boljše gospodarjenje z gozdovi. Lastnikom je potrebno priznati lastninske pravice. Javna gozdarska služba je preveč obremenjena z administrativnim delom. Z lesnimi centri bi lahko veliko pridobili. Vendar pravi, da je s kamionom treba priti čim globlje v gozd in se izogniti prekladanju lesa.

 

7. Odar Marko – Strojni krožek Bled, je poudaril, da les ni potrebno voziti na lesne centre ampak ga ob cesti prodati kupcu, ker prevoz je bistveni strošek, pred tem pa ga oni sortirajo.

 

8. G. Tičar Ivan – OE Kranj, je bil kritičen do sprememb zakona o državnih gozdovih, saj pravi, da bo v končni fazi o spremembah odločila politika in da država ob takih ujmah in napadih na gozdove mora nekaj ukreniti. Predlagal je način zatiranja lubadarja.

 

9. G. Robert Režonja je glede ukrepov za zatiranje podlubnikov povedal, da so na Direktoratu za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo organizirali že več sestankov tako z Zavodom za gozdove Slovenije kot tudi z Gozdarskim inštitutom Slovenije z namenom, da se poišče najbolj učinkovite ukrepe za preprečevanje in zatiranje podlubnikov. Ob razpravi so bila posebej izpostavljena »začasna« skladišča lesa ter uporaba fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje podlubnikov. Zaradi obsega napada podlubnikov v lanskem letu, je pričakovati močan napad podlubnikov tudi v letošnjem letu, zato bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najverjetneje dopolnilo Pravilnik o varstvu gozdov, v katerem bo opredelilo dodatne ukrepe za preprečevanje in zatiranje podlubnikov.  

 

10. G. Stanovnik Miloš iz škofjeloške izpostave zbornice je predlagal, da naj  nezaposleni dobijo delo v gozdu.

 

11. G. Janez Osvald iz Rateč je opozoril  na pretiran izvoz lesa.

 

12. G. Alojz Butkovič – Zavod za gozdove OE Bled je predlagal, da bi za pokluški les morali uvesti blagovno znamko.

 

Okrogla miza na temo » Kako izboljšati gozdarstvo je bila zaključena ob 12:45 uri.

 

 

 

                                                                                    Zapisal:

                                                                                 Varl Andrej inž. agr.

« nazaj na seznam